Naša čustva

V oktobru smo si pri »Sončkih« ogledali animirani film »Vrvež v moji glavi«.

V filmu glavno vlogo nosi deklica Riley, ki si po selitvi družine skuša poiskati nove prijatelje in si organizirati življenje. Pri zahtevni nalogi, pa ji v njenem možganskem nadzornem centru ves čas svetujejo Veselje, Žalost, Jeza in Strah. Film otrokom na zanimiv in zabaven način predstavi vpogled v misli na katere izrazito vplivajo njena čustva.
O vsebini filma smo se pogovorili, dejavnosti v prihodnjih dveh tednih pa povezali z vsebino; pogovarjali smo se o čustvih, uprizarjali čustva z mimiko obraza in telesa, se igrali igro »Katero čustvo sem?«, kjer so otroci glede na obrazno mimiko vrstnikov skušali ugotoviti katero čustvo imajo na sličici, iskali svoj par, tako, da so otroci le preko obrazne mimike prepoznavali čustva prijateljev in tako poiskali svoj par, ipd.
Vsak dan smo si vzeli čas za eno čustvo; veselje, žalost, jeza in strah. Vsakemu čustvu smo, tako kot v filmu, določili eno barvo. Pogovarjali smo se o tem, kaj to čustvo sploh je, ali je prijetno ali ne, kdaj se tako počutimo in kaj storimo, ko se tako počutimo mi, ali kdo, ki ga poznamo. Izjave otrok smo zapisali na plakat.
Vsak dan smo določeno čustvo uprizarjali s plesom z rutkami, po plesu pa s črnim flomastrom in tuši narisali motiv, pri katerem je bilo vidno čustvo, kateremu smo ta dan posvečali pozornost.
Različna čustva so sestavni del našega vsakdana in prav je, da otroci znajo svoja čustva prepoznati in poimenovati in izražati na sprejemljiv način. Nič ni narobe, če si kdaj žalosten, jezen ali prestrašen, pomembno pa je, da si, ko se ne počutiš prijetno, znaš poiskati pomoč.

Za enoto Divača: Anika Perhavec