Polžki zakorakali v zimo

December smo posvetili prazničnemu vzdušju, okraševanju novoletne jelke in igralnice, rajanju, petju pesmic, izdelovanju novoletnih voščilnic, pričakovanju dedka Mraza in zime ter prijetnemu druženju z otroki.

K nam se je »pripeljal« čarobni vlak in nam vsakodnevno v vagonih pustil pismo presenečenja. Mesec se je zelo hitro obrnil in že smo zakorakali v novo leto.

Januarja smo si najprej zaželeli lepe želje. A kaj ko nam je zdravje že takoj ponagajalo, zato smo se zbrali spet v polni zasedbi šele konec meseca. Zopet je med nas prišel medved, tokrat majhen medvedek, ki je iskal pravo žogo. Tudi sami smo iskali pravo žogo, saj smo se vse do pusta igrali z različnimi žogicami in žogami. Spoznavali smo jih po barvi in velikosti, ali so mehke ali trde, ali skačejo ali ne, ali so lahke ali trde. Žoge smo metali, brcali, kotalili, nosili, podajali in ciljali. Žogo smo tudi risali in o njej prepevali. Vsepovsod so so bile same žoge in ni bilo boljše družbe od njih.

V mesecu marcu smo se posvetili domačim živalim. V igralnici smo si zalepili slike živali in njihove domove. Oponašali smo jih gibalno in glasovno. Igrali smo se z duplo kockami kmetija, velikimi PVC živalmi in animirali ročne lutke. Prebirali smo pravljice, poslušali posnetek oglašanja živali in si ogledali risanko Gosenica Tinka. Imeli smo pa veliko željo, da bi živali videli v živo. In želja se nam je kaj kmalu uresničila, saj smo obiskali malo kmetijo v Komnu. Kot pravi velikani smo se podali na dolg sprehod, vse do gospoda Brankota, ki nam je skupaj z ženo in vnukinjo razkazal njihovo kmetijo. Z veliki očmi smo opazovali krave, zajčke in kokoši. Pozdravila sta nas tudi muca in kuža. Ta dan smo res imeli srečo, saj smo na poti nazaj srečali tudi konja. V planu smo imeli še kar nekaj dejavnosti povezane na to temo, a kaj ko nas je presenetila epidemija koronavirusa COVID-19. Tako so se vrata vrtca v sredini meseca marca zaprla in odprla zopet v maju.

 

Za enoto Komen: Mojca Mozetič