Že od jesenskih počitnic dalje smo v sobi Čebelic združeni otroci skupin Čebelice in Ježki. Vsakodnevno smo se srečevali z njihovimi vprašanji:
»Zakaj nismo v naši sobi?«
»Kdaj pridejo drugi otroci?«
»Zakaj so Ježki v naši sobi?«
Z otroki smo se pogovarjali o nastali situaciji in ukrepih povezanih z le-to. Razložili smo jim, da je v vrtcu trenutno manj otrok, skupine so manjše in zato se bomo Čebelice in Ježki skupaj igrali.
En otrok: »Potem smo mi zdaj nova skupina!?«
Otrokom smo dali priložnost, da o tem sami razmišljajo.
Čez nekaj dni smo se odpravili na kmetijo, kjer naj bi si ogledali majhne prašičke. Ob prihodu smo zagledali prašičke, ki se igrajo v travi, a sta našo pozornost takoj pritegnila dva velika bela purana s svojim oglašanjem. Otroci so bili nad puranoma navdušeni in so na poti v vrtec začeli oponašati njihovo oglašanje.
V garderobi smo Čebelice in Ježke opomnili naj si roke umijejo z milom, nakar pa en otrok:
»Mi nismo Čebelice in Ježki, mi smo Purani!«
Ostali so potegnili z njim in vsi so ponovno oponašali purane.
Dobili smo novo ime združene skupine in ga do nadaljnjega prilepili na vrata.
Za enoto Komen: Tjaša in Rok iz skupne Purani
